Ploskajo nezdružljivim rešitvam

Visoki predstavniki EU so se ta teden odpravili v Beograd in Prištino. Na pogovorih v Beogradu sogovornike prepričujejo, naj čim prej oblikujejo EU naklonjeno vlado in jih prosijo za konstruktivno sodelovanje pri reševanju statusa Kosova. V Prištini pa govorijo, da podpirajo predlog glede prihodnjega statusa Kosova, ki ga predlaga odposlanec OZN Martti Ahtisaari.

Jacques Rupnik, direktor pariškega inštituta za izobraževanje, znanost in inovacije (CERI), ob tem ugotavlja, da so odločitve EU, ko gre za Srbijo in Kosovo, povsem zmedene oziroma celo nasprotujoče si. Po zadnjih volitvah v Srbiji so zunanji ministri EU ugotovili, da so zmagale EU naklonjene stranke, dejansko pa so največ glasov (28,5 odstotka) dobili radikalci, ki jih vodi Vojislav Šešelj, ki mu sodijo na Haaškem sodišču za zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije. Pa tudi predsednik vlade Vojislav Koštunica in predsednik države Boris Tadić sta po Rupnikovih besedah nacionalista. Razlika med vsemi tremi je samo v skrajnosti stališč, ki jih zagovarjajo.

Zakaj je politika EU do Srbije in Kosova zmedena? V Bruslju podpirajo Tadića in Koštunico, ki sta pripravila novo ustavo, v kateri jasno piše, da bo Kosovo zmeraj integralni del Srbije. »Organizirali so celo referendum o sprejemu te ustave in EU je temu ploskala,« razlaga Jacques Rupnik. Pred nekaj dnevi je Martti Ahtisaari predstavil svoj predlog za rešitev statusa Kosova s katerim predlaga neodvisnost, čeprav to izrecno ni napisal. Bruselj ta predlog spet podpira. Kaj torej podpirajo? Da Kosovo ostane del Srbije ali njegovo neodvisnost?

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 4 na “Ploskajo nezdružljivim rešitvam”
  1. vojko je rekel/rekla:

    Mislim, da si zadela bistvo. EU pravzaprav ne ve, kaj bi rada s in od Srbije,še manj, kako to doseči. Na drugi strani za ZDA Srbija trenutno ni v ospredju zanimanja. Znamenja, ki jih dobiva Beograd, so zato zmedena, Srbija pa je idelano lovišče za partikularne koristolovce.

  2. Anal-itik je rekel/rekla:

    Opazam se nekaj paradoksov:

    1. EU je pri obravnavanju Srbiji kljub vecji “hipoteki” (Mladic, Karadzic) precej manj stroga kot svoje case do Hrvaske… S tem v regijo posilja cudne signale; s preziranjem razseznosti problema haaskih obtozencev pa mimogrede daje pokritje tistim, ki trdijo, da bi se lahko po odcepitvi Kosova odcepila tudi RS v BiH – glavni argument zoper to verizno reackijo je bil dosedaj namrec ta, da je RS utemeljena na genocidu in vojnih zlocinih

    2. Srbija dobiva kao tolazilne namige, da Kosovo ne more biti neodvisno, ker bomo potem imeli dve drzavi albanskega naroda v Evropi; in kaj potem? Kaj pa sta Grcija in Ciper drugo kot dve drzavi istega naroda?

    3. Srbi Rusom prodajajo drzavna podjetja, ker jim ti obljubljajo, da bodo glasovali zoper neodvisnost Kosova v VS OZN. Kaj pa, ce glasovanja sploh ne bo? Torej ce se bodo Rusi vzdrzali glasovanja o resoluciji, ki sploh ne bo omenjala neodvisnosti Kosova, hkrat pa bo ta z nekaterimi mednarodnimi priznanji postala de facto dejstvo.

    Mislim, da je idealno lovisce za koristolovce v tem primeru tudi Kosovo. Vakuum oblasti v tej ex-SAP ustreza mnogim, npr. Americanom (koncesija za mobilno telefonijo itd.)

  3. vojko je rekel/rekla:

    ad 3. Nisem prepričan, da Srbi Rusom kaj veliko prodajajo, kar je precej presenetljivo. Kolikor vem, Prva petoletka Trstenik navzlic silnim ruskim željam, mislim, da se zanjo potegujejo drugi ruski jeklar, pozabil sem ime, še vedno ni ruska. Ne bi bilo presenečenje, če bi Rusi tudi Srbe poskusili prevzgojiti s cenami plina in nafte.

  4. darja je rekel/rekla:

    1. “EU pravzaprav ne ve, kaj bi rada s in od Srbije,še manj, kako to doseči”
    Januarja so zunanji ministri recimo sprejeli sklep, naj Srbija čim prej oblikuje proevropsko vlado, ki bo pripravljena reševati probleme in konstruktivno sodelovati z mednarodno skupnostjo.
    Kaj je mednarodna skupnost, recimo? Prej so v vseh sklepih dosledno omenjali “polno sodelovanje s Haaškim sodiščem”, kar z drugimi besedami pomeni izročitev obtožencev.
    2. Primerjava med Srbijo in Hrvaško: ja, Hrvaški so zagrozili z blokado za začetek pogajanj o članstvu šele, ko so zares vedeli, da vlada ve, kje je Gotovina in zato lahko poskrbi za njegovo izročitev Haagu. Pogajanja o pridružitveno-stabilizacijskem sporazumu s Srbijo (to je ena stopnja nižje kot pri Hrvaški) so prekinili, ko so imeli dokaze, da Mladić v Srbiji prejema pokojnino, skratka vlada prav tako ve, kje je, kdo ga varuje. Bomo videli, kaj bodo zunanji ministri EU sklenili v ponedeljek, ko se spet sestanejo in bosta Srbija in Kosovo glavni temi seje.
    3.EU ne ve, kaj bi s Srbijo: EU ne ve, kaj bi sama s sabo, glavni projekt nemškega predsedstva je recimo oživljanje slabi dve leti starega trupla, ki se imenuje evropska ustava.
    4. ZDA: sicer nisem natančneje spremljala, a je v Washingtonu Srbijo in Kosovo v zadnjem času kdo sploh omenil?
    5. Dve albanski državi: bolj problmatična je Makedonija, kjer imajo predele z večinskim albanskim prebivalstvom kot tigrova koža po vsej državi.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, ponedeljek, 14. december 2009 

Leto 2010 je pred vrati in EU ni najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, zato potrebuje novo strategijo, ki pa se ne sme imenovati lizbonska. Imenovala se bo Strategija 2020, so odločili voditelji na pravkar končanem vrhu EU. Kakor je po njem napovedal predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, bodo voditelji o strategiji 2020 razpravljali na izrednem vrhu februarja, dokončna potrditev pa je predvidena na rednem vrhu marca 2010. Komisija je o novi strategiji odprla tudi javno razpravo. Predloge in mnenja [...]

sašo ornik, četrtek, 26. avgust 2010 

24.  avgusta 1991, je ukrajinski parlament sprejel akt o neodvisnosti, ki so ga državljani z 90 odstotki glasov za potrdili na referendumu prvega decembra tistega leta. S tem je Ukrajina dobila neodvisnost in se izvila iz Sovjetske zveze. Zdaj, devetnajst let kasneje, je anketa pokazala, da skoraj polovica Ukrajincev dvomi, da je njihova država povsem neodvisna.
Po anketi ukrajinske tiskovne agencije Unian je 44,7 odstotka od 2000 anktetiranih bilo mnenja, da Ukrajina ni povsem neodvisna država, medtem ko jih je nasprotno [...]

darja, sreda, 28. oktober 2009 

Politiki se morajo osredotočiti na prihodnost. Če se pogovarjaš samo o preteklosti, preteklosti nikoli ne zapustiš. V EU imamo primere, ko se nismo strinjali o preteklosti, a smo se osredotočili na prihodnost. Če bi se recimo Švedi in Danci začeli pogovarjati, kaj se je zgodilo leta leta 1521, bi gotovo imeli zelo različna stališča, a danes kljub temu dobro sodelujemo, je v odgovoru o sporih in razdeljenosti voditeljev v BIH povedal švedski zunanji minister Carl Bildt.
Bildt na splošno rad podučuje [...]

vojko, ponedeljek, 28. september 2009 

Čeprav se zdi, da bi gospodarska kriza oziroma najbolj plakativni razlogi zanjo nemške volivce morali ‘potisniti’ v levo, se to na včerjašnjih volitvah v bundestag na prvi pogled ni zgodilo. Zmagale so konservativno-liberalne stranke, FDP je pri tem pristala celo pri najboljšem izidu v zgodovini. Toda hkrati so konservativci, CDU in CSU, navzlic kanclerskemu bonusu Angele Merkel zabeležili drugi najslabši izid po letu 1949 in dobili komaj kaj več glasov, kot jih je dobil Helmut Kohl, ko je leta 1998 [...]

vojko, torek, 8. september 2009 

Mirjana Bobić Mojsilović mi je s konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja ostala v meglenem spominu iz Duge in najbrž še kakšne revije tistega časa. Zdi se mi, da ta spomin takrat nadobudni novinarki ni najbolj naklonjen, priročno jo hrani v nekem predalu z njenimi beograjskimi sodobniki, ki so takrat z mladostnim poletom začenjali krušiti kamenčke iz mozaika ‘lika in dela’ Josipa Broza Tita. Verjamem, da ’spontano’ in brez ’skrivnih namenov’ – bili so pač generacija, ki je [...]